Planinski izlet na Boč
V soboto, 9. 3. 2019, smo se odpravili na Boč, na 979 m visoko goro. Strmemu in gozdnatemu Boču pravijo ljudje Štajerski Triglav, saj se izrazito dviga nad okoliško pokrajino in spada med zadnje vrhove v Karavankah. Območje Boča je zaradi enkratnosti, pestrosti ter bogate naravne in kulturne dediščine zavarovano koz krajinski park.
Pot do vrha se je strmo vzpenjala po gozdni učni poti, kjer smo se planinci lahko seznanili z različnimi in zanimivimi drevesnimi vrstami (kot so npr. smreka, bukev, gorski brest, mali in veliki jesen, črni in beli gaber, trepetlika). Na vrhu Boča smo se povzpeli na razgledni stolp, kjer smo bili nagrajeni s čudovitim razgledom na skoraj celotno Slovenijo ter bližnje gorovje in hribovje. Pri planinskem domu smo imeli daljši počitek, kjer smo si na ograjenem travniku tudi pogledali znamenito velikonočnico, simbol Boča. Ta zvončasti cvet vijoličaste barve je slovenski endemit, ki cveti od marca do začetka maja in sodi med najbolj ogrožene vrste rastlin.
Že med potjo na avtobusu smo prisluhnili legendam in zgodbam o Boču, ki so se ohranila v ljudskem izročilu. Gora naj bi bila votla in v njej naj bi živel zmaj. Vsakokrat ko premakne trup, pride do potresa. Kadar pa pomiga z repom, poplavi reka Dravinja. V pobočju smo si ogledali tudi kraško jamo Balunjačo, v kateri naj bi živele vile, ki so napovedovale usodo novorojencem in jih svarile pred nesrečo. Vendar ker so pastirji začeli pokati z biči, kričati in se grdo obnašati, so odšle. Kasneje naj bi v jami živeli tudi razbojniki, ki jih je vodila poveljnica Špelca, kjer je še dandanes skrit zaklad. Ker ga tokrat nismo našli, se bomo zagotovo še kdaj vrnili na Boč in ga poskušali poiskati.
Anja Peternel, mentorica Planinskega krožka